Pa si poglejmo otrokovo razmišljanje okoli leta in pol. V tem obdobju otrok želi narediti nekaj točno določenega. Čeprav bi najraje vzkočili in mu pomagali je zelo pomembno, da otrok začne in dokonča kar si je zamislil. Pa naj bo to prenašanje kahlice po stanovanju ali metanje barvic v lonček. To mu namreč narekuje njegova narava. Čeprav si včasih še kako želimo, bo prekinitev njegove trenutne aktivnosti privedlo do odklona njegove osebnostim do brezciljnosti in do izgube zanimanja.
Vse življenje je posredna priprava na prihodnost in če pogledamo uspešne ljudi, vidimo da so šli čez veliko naporov. Ni nujno, da so bili ti napori povezani s tekočim delom, lahko so se navezovali na preizkušnje v šoli ali fizičnim naporom v naravi… V bistvu ni pomembno, vendar je vsak od teh naporov prispeval k psihični pripravi in moči, s katero so ti ljudje dosegli zavidljive rezultate. In ravno ti napori izvirajo iz zgodnjega otroštva, zato je zelo pomembno, da otroku pustimo da dokonča svoje opravilo (razen seveda če ni nevarno).
Psihologi so danes prepričani, da je pomoč odraslih, ki prekine otrokovo aktivnost, ki si jo je sam izbral, ena najbolj škodljivih oblik represivnega delovanja, kar si jih moremo zamisliti. Tudi nekatere živčne težave se začnejo s tovrstnim škodljivim ravnanjem.
Otrok za razvoj in opravljanje vseh teh aktivnostih potrebuje svoj prostor, kjer jih odrasli ne bodo motili. Zato so vrtci zelo pomembni, še posebno za otroke starejše od leta in pol.
Ali ste vedeli: Če otrok želi nekaj nesti, si bo izbral najtežjo stvar daleč naokoli.
